Osnovne informacije o projektu
Naslov projekta v slovenskem jeziku: Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse
Naslov projekta v angleškem jeziku: Supervised practice of psychologists: Development of a training programme for mentors and a model of supervised practice
Akronim projekta: SUPER PSIHOLOG
Program: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 (SI05)1
Programsko področje: Pobude za javno zdravje
Programsko pod-področje: Izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja
SPIS številka: 4300-326/2014
Začetek obdobja trajanja projekta: 5. 2. 2015
Zaključek obdobja trajanja projekta: 31. 10. 2016
Dolžina trajanja projekta: 21 mesecev (prvotno odobrenih 15 mesecev, tj. do 30. 4. 2016, kasneje projekt podaljšan do 31. 10. 2016)
Skupni upravičeni stroški projekta: 347.599,80 EUR
Višina nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta: 299.926,80 EUR
Delež nepovratnih sredstev sofinanciranja projekta: 86,29 %
Projektno partnerstvo
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (vodja projekta: prof. dr. Anja Podlesek)
Partner 1: Društvo psihologov Slovenije (odgovorna oseba: prof. dr. Vlasta Zabukovec)
Partner 2: Norveško psihološko združenje – Norsk Psykologforening (odgovorna oseba: Per A. Straumsheim)
Partner 3: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič (odgovorna oseba: doc. dr. Vita Poštuvan)
Partner 4: Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte – ISA institut (odgovorna oseba: mag. Mateja Štirn)
Projektna pisarna
Filozofska fakulteta UL
Oddelek za psihologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 421 35 90
Vodja projekta
Anja Podlesek
Koordinatorka projekta
Katarina Kocbek
Cilji in učinki projekta
Splošni cilj projekta: Izboljšane storitve na področju duševnega zdravja
Ciljne skupine projekta: Ciljna skupina so bili psihologi, med njimi prvenstveno psihologi začetniki. V Sloveniji deluje približno 2000 psihologov, mnogi med njimi na področju duševnega zdravja. Študij psihologije je zaradi majhnega trga dela v Sloveniji neusmerjen in omogoča zaposlitev na različnih področjih, kar pomeni, da pri študentih ne more razviti vseh kompetenc, potrebnih za delo na specifičnem področju. Med študijem so možnosti vstopa v zdravstvene, izobraževalne in druge ustanove omejene. Tako se pri psihologih začetnikih (letno jih magistrira okrog 100) pojavlja potreba po vodenem postopnem vključevanju v psihološko delo in pomoči izkušenih psihologov, tj. supervizirani praksi, ki je zahtevana tudi za pridobitev certifikata EuroPsy.
Cilj projekta je bil vključiti 50 psihologov začetnikov iz različnih regij, ki so pred kratkim zaključili študij in želijo (volontersko) pripravništvo ali redno delo na različnih področjih psihologije izvajati pod nadzorom usposobljenega mentorja, poleg njih pa še 25 študentov psihologije med študijsko prakso v zadnjem letniku študija, z Univerze v Mariboru in Ljubljani. Mentoriralo jih bo 25 mentorjev iz različnih regij in z različnih področij psiholoških storitev. Mentorje smo najprej usposobili za mentoriranje. V delu usposabljanja, v katerega se je vključilo še 50 drugih psihologov, so nadgradili tudi kompetence s področja duševnega zdravja. Med enoletnim vodenjem supervizirane prakse so znanje uporabili in ga prenesli mentorirancem.
Učinki projekta
Učinek: Večja usposobljenost na področju duševnega zdravja strokovnjakov v primarnem zdravstvenem varstvu in ostalih strokovnjakov
Lokacija učinka: Pomurje, Podravje, Koroška, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Zasavska, Dolenjska, Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška, Spodnje-posavska, Savinjska
Kazalnik učinka: 155 usposobljenih delavcev
Zakaj SUPER PSIHOLOG?
Težave v duševnem zdravju, npr. anksioznost, depresija, zloraba alkohola, samomorilno vedenje, izgorelost, so ena največjih groženj družbenemu razvoju in evropske države finančno obremenjujejo bolj kot druge skupine bolezni. Osnovni pogoj za spopadanje s temi težavami je med drugim tudi zagotovitev visoko kakovostnih psiholoških storitev. Namen psiholoških storitev je odpravljanje in preprečevanje duševnih motenj in blažjih psihičnih težav, pa tudi razvijanje potencialov posameznikov in krepitev njihovega duševnega zdravja. Psihologi delujejo na različnih področjih: v zdravstvu kot klinični psihologi in v medicini dela, prometa in športa, šolskih svetovalnih službah, socialnem varstvu, javnih zavodih (vrtcih, domovih za starejše občane, mladinskih domovih), vojski in policiji, civilni zaščiti, kazenskih ustanovah in pravosodju (kot sodni izvedenci), podjetjih (v kadrovski službi), državni upravi (na ministrstvih in njihovih uradih), nevladnih organizacijah itd. Ukvarjajo se z različnimi skupinami (otroki, mladostniki, odraslimi, ranljivimi skupinami). Zaradi usmerjenosti psihološke dejavnosti v različna področja in delo s praktično vsemi deli populacije je skrb za duševno zdravje smiselno usmerjati v zagotavljanje visoke kakovosti psiholoških storitev.
Učinkovit način za zagotavljanje visoko kakovostnih psiholoških storitev je enoletna supervizirana praksa psihologov začetnikov. Evropska zveza psiholoških združenj je razvila certifikat EuroPsy, ki predstavlja enoten standard za izobraževanje in usposabljanje psihologov v Evropi. Zahteva pet let akademskega študija psihologije in eno leto supervizirane prakse, preden posameznik lahko začne samostojno opravljati psihološko dejavnost. Med supervizirano prakso psiholog začetnik razvije tiste kompetence, ki jih med študijem še nikakor ni mogel: razvije svojo poklicno vlogo, integrira praktična in teoretična znanja ter veščine in jih uporabi v konkretnem delovnem okolju, usposobi se za delo s specifičnimi skupinami klientov, razvije profesionalno odzivnost in samorefleksijo, sooči se z realnimi etičnimi dilemami. Pri tem nujno potrebuje pomoč, podporo in usmerjanje. To mu lahko nudi izkušen in za mentoriranje usposobljen psiholog, ki ve, katere kompetence je potrebno razvijati pri psihologu začetniku in na kakšen način.
V Sloveniji letno študij zaključi okrog 100 psihologov, ki takega usmerjanja povečini nimajo. Za zaposlitev v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, javni upravi morajo opraviti pripravništvo in strokovni izpit, vendar pa pripravništvo večkrat ni dovolj sistematično, ne poteka nujno v smeri razvijanja točno določenih strokovnih kompetenc, včasih mentor niti ni psiholog ali pa ni ustrezno usposobljen za mentoriranje. Na drugih področjih, npr. v gospodarstvu, pa pripravništva s strokovnim izpitom sploh ni. Nujno bi bilo uvesti supervizirano prakso za vse psihologe, postaviti standarde zanjo, usposobiti mentorje in uvesti supervizijo mentoriranja.
Prispevek projekta
V projektu smo razvili in izvedli celosten program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse. Sestavljen je iz treh modulov, vsak modul je usmerjen v določen vidik mentoriranja. V modulu 1 se mentorji usposobijo za prepoznavanje in razvijanje specifičnih strokovnih kompetenc pri psihologih začetnikih in za ocenjevanje, ali je psiholog začetnik pripravljen za vstop v samostojno izvajanje psihološke dejavnosti. V modulu 2, v katerem je Norveško psihološko združenje v Slovenijo preneslo dolgoletne izkušnje s supervizijo mentorjev, so mentorji spoznali metode in razvili veščine supervizije, naučili so se vzpostaviti ustrezen mentorski odnos in podpreti profesionalno rast mentoriranca. V modulu 3 smo mentorje poglobljeno seznanili z različnimi temami na področju duševnega zdravja. Spoznali so načine prepoznavanja, preventivnega delovanja na področju duševnega zdravja in krepitve duševnega zdravja. Pri tem je bila pozornost usmerjena na vidike ohranjanja duševnega zdravja pri mentorjih samih in njihovih mentorirancih. Mentorji so se naučili podpirati osebno rast, skrb za duševno zdravje in etično strokovno delovanje mentorirancev. Društvo psihologov Slovenije bo nadaljevalo z rednim izvajanjem programa usposabljanja mentorjev po zaključku projekta.
Cilj projekta je bil usposobiti 25 mentorjev. Med usposabljanjem je vsak mentor delal s tremi mentoriranci: študentom psihologije na študijski praksi v modulu 1 in dvema psihologoma začetnikoma v modulu 2 in 3. Mentorji bodo z mentorsko vlogo nadaljevali tudi po zaključku projekta.
Uvedli smo sistem supervizirane prakse psihologov in preizkusili model izvajanja le-te »na daljavo«, kjer se mentor in mentoriranec redno srečujeta in analizirata ter reflektirata mentorirančeve izkušnje. Z izvajanjem supervizirane prakse bomo nadaljevali po zaključku projekta, tako da bodo slednjič vanjo vključeni vsi psihologi.
Mentorji so se med projektom vključili v redno supervizijo, kjer so analizirali in reflektirali pridobljene mentorske izkušnje. Usposobili smo 6 supervizorjev, ki bodo po zaključku projekta trajno skrbeli za supervizijo že usposobljenih mentorjev in tudi tistih, ki se bodo v program usposabljanja mentorjev vključevali kasneje.
Na osnovi izkušenj iz projekta smo izdelali smernice za izvajanje supervizirane prakse v Sloveniji, usposabljanje mentorjev in supervizijo mentoriranja. Smernice ne bodo uporabne le v Sloveniji, temveč so to prve smernice take vrste v Evropi.
Usposobljenost mentorjev bo vodila k boljši izvedbi supervizirane prakse in posledično boljši usposobljenosti psihologov začetnikov. Ob hkrati uvedenem sistemu supervizije se bo dvignila kakovost psiholoških storitev, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo tako na psihologe same kot tudi na uporabnike psiholoških storitev in širše na stanje v družbi na področju duševnega zdravja, saj bodo učinkovitejše psihološke storitve vplivale na dvig kakovosti življenja uporabnikov, ob hitrejšem odkrivanju in preprečevanju težav na področju duševnega zdravja se bo tudi zmanjšalo število oseb s temi težavami.
1NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM – NORWAY GRANTS
Prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP Norveška prispeva k zmanjševanju družbenih in ekonomskih razlik ter krepitvi bilateralnih odnosov z evropskimi državami upravičenkami. Norveška sodeluje z EU prek Sporazuma o EGP.
Prispevek Norveške za obdobje 2009–2014 znaša 1,7 milijarde €. Nepovratna sredstva so na voljo za nevladne organizacije, raziskovalne in akademske ustanove ter javni in zasebni sektor v 12 novih državah članicah EU, Grčiji, Portugalski in Španiji. V okviru tega obstaja široko sodelovanje z norveškimi subjekti, dejavnosti pa se lahko izvedejo do leta 2016.
Ključna področja so varstvo okolja in podnebne spremembe, raziskave in štipendije, civilna družba, otroci in zdravje, enakost spolov, pravosodje in kulturna dediščina.